Konec 19. in v začetku 20. stoletja (do zakonske omejitve v letu 1924) se je v ZDA zaradi ekonomskih (gospodarska nerazvitost) in socialnih razlogov, pa tudi težnje po politični in verski svobodi oz. po boljšem življenju, izselilo okrog 12.000 Slovencev iz Prekmurja in Porabja. Največja prekmurska naselbina je nastala v Bethlehemu v Pensilvaniji, saj je bilo to mesto blizu pristanišča, kjer so izstopili, tovarne pa so dajale dobro izhodišče za začetek novega življenja v novih krajih. Ker so ti izseljenci v ZDA prišli z močno versko tradicijo, so si družabno življenje najprej ustvarjali okrog cerkva. Prav tam se je rodila tudi potreba po čtivu v razumljivem jeziku, po tiskih v domačem prekmurskem jeziku, kar je hitro postala tudi resničnost. V okviru izdajateljske dejavnosti so imeli zelo pomembno vlogo zlasti časopisi, ki so izhajali med leti 1916 in 1954. Ti so svoje bralce (t. Prekmurce in Porabce) zelo dobro informirali, saj so ponujali različne prispevke iz gospodarskega, političnega in gospodarskega življenja v novi domovini kot tudi iz starih krajev (tj. iz Prekmurja in Porabja). Časopisi so prihajali tudi v rodno domovino, tako da so bili sorodniki izseljencev in ostali seznanjeni z življenjem slovenskih izseljencev v Ameriki. Najpomembnejšo vlogo pa so zagotovo odigrali v novi domovini, kjer so imel odločilno vlogo pri ohranjanju jezika in narodne zavesti pri prekmurskih in porabskih izseljencih v daljnji Ameriki.
V omenjenem času so izhajali Zvejzda Vogrszki Szlovencov (1916-1922), Szlobodna reics (1916-1928), Vogrszki Slovenec (1916-1917), Amerikánszki szlovencov glász (1921-1954), Zvoná glász (1921 - ?) in Strazsa (1921?- ?). Izdaja teh časopisov je bila tudi največji dokaz pripadnosti svojemu slovenskemu narodu, zvestoba verskemu prepričanju in nadaljevanje prekmurskega kulturnega in literarnega ustvarjanja in življenja.
Ker so vsi ti časopisi zelo dragoceno gradivo za spoznavanje življenja in razmer naših izseljencev v prvi polovici 20. stoletja v Ameriki in nadvse pomemben del naše kulturne dediščine, ki se mora ohraniti za prihodnje generacije, je v okviru raziskovalnega dela med 22. in 29. oktobrom 2018 potekalo zbiranje izseljenskega gradiva v Bethlehemu v Pensilvaniji. Raziskovalno delo se je izkazalo kot zelo uspešno, saj se je dosedanja zbirka izseljenskega gradiva, ki je pomemben element naše kulturne dediščine, dopolnila z nekaj manjkajočega gradiva in je uporabnikom knjižnice na voljo za raznovrstne namene (informativne, študijske, raziskovalne ipd.). Na novo pridobljeno gradivo je večinoma v digitalni obliki (Amerikanski Slovencov (ASG) glas za leti 1924 in 1927, nekaj številk Slobodne rejči, slikovno gradivo), nekaj smo uspeli pridobiti tudi v fizični (nekaj številk ASG iz leta 1953, različne publikacije in gradivo, ki dokumentira različne izseljenske dejavnosti). Poleg tega je bilo raziskovalno delo čudovita iztočnica za pregled stanja izseljenske literature v ZDA (Bethlehem in nazaj grede še New York), na podlagi katerega se ugotavlja, da je že veliko gradiva bodisi izgubljenega bodisi uničenega. Prav zato so ti »reliquiae reliquarum« izredno dragoceni in pravi zaklad.
Projekt je bil podprt s strani Mestne občine Murska Sobota in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
